Diagnostični postopki

Na začetku pregleda zdravnik bolnika natančno izpraša o zdravstvenih težavah in simptomih, zaradi katerih prihaja. Pridobiti je potrebno tudi podrobno zgodovino zdravstvenih težav v preteklosti, spremljajočih boleznih, morebitnih razvadah (kajenje, škodljivo uživanje alkohola in drugih snovi), vprašanja pa navadno zajemajo tudi podatke o zdravstvenem stanju (bližnjih) krvnih sorodnikov. Temu sledi natančen nevrološki pregled, s katerim nevrolog oceni delovanje živčnega sistema. Četudi lahko občasno zdravnik že zgolj na podlagi pregleda postavi visok sum na MS, se diagnoza potrdi šele po opravljenih dodatnih preiskavah, o naboru katerih se zdravnik odloči individualno glede na potrebe pri posameznem bolniku.

Magnetno resonančna preiskava uporablja močno magnetno polje, s katerim lahko zelo natančno prikažemo strukture osrednjega živčevja (možgane in hrbtenjačo) ter iz njih izhajajoče živce. Z MR slikanjem prikažemo vnetne spremembe in znake preteklih vnetnih sprememb, ki jih povzroča MS. Slike odčita radiolog, ki pri oceni slik upošteva tako lokacijo kot videz sprememb (lezij), saj morajo biti tipične za MS. Ob preiskavi se pogosto aplicira tudi kontrastno sredstvo, s katerim iščemo morebitno obarvanje vnetnih sprememb.

Likvor je tekočina, ki obliva možgane in živčevje. Odvzem likvorja zdravnik opravi po posebnem postopku, pri katerem punkcijsko iglo vstavi med vretenci spodnjega dela hrbtenice do hrbtenjačnega kanala. Pri MS v likvorju iščemo prisotnost tako imenovanih oligoklonalnih trakov, ki so pozitivni pri 90% bolnikov z MS.

Preiskave izvabljenih odzivov so namenjene oceni hitrosti prevajanja senzoričnih dražljajev (npr. dotika, vidnih ali slušnih informacij) po živčnem sistemu. Pri MS se v ta namen največkrat opravi preiskava vidnih izvabljenih odzivov.

Odvzem in preiskava krvi sta namenjena izključevanju nekaterih drugih bolezenskih stanj, ki posnemajo MS, občasno pa z njim naključno najdemo še kakšne pridružene bolezni (npr. motnje delovanja ščitnice).