Kaj je multipla skleroza?

Multipla skleroza (MS) je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (možgane, hrbtenjačo in vidna živca). Točen vzrok nastanka multiple skleroze ni znan. MS uvrščamo med avtoimunske bolezni, torej bolezni, pri katerih pride do neustreznega odziva lastnega imunskega sistema proti določenim sestavnim delom našega telesa. 

Za razumevanje MS je pomembno, da razumemo delovanje delov telesa, na katere vpliva MS. 

Vaši možgani in hrbtenjača – imenovani osrednji živčni sistem (OŽS) – pošiljajo iz možganov v druge dele telesa sporočila, ki vam omogočajo premikanje, razmišljanje in uporabo čutov. 

• Svoj osrednji živčni sistem si lahko predstavljate kot ogromno mrežo električnih kablov, pri čemer so vaši možgani osrednje »vozlišče«.
• Kable predstavljajo živčne celice, ki predstavljajo gradnike.
• Večina živčnih celic je ovitih z maščobno plastjo, ki se imenuje mielin.
• Mielin je kot izolacijski trak na kablu (aksonu) – ščiti živčne celice in omogoča, da sporočila po njih potujejo hitro.
• To je pomembno, saj se med možgani in drugimi deli telesa vsako sekundo izmenja več milijonov sporočil.

Pri MS neustrezen odziv lastnega imunskega sistema povzroči vnetje, ki povzroči okvaro mielina, samih živčnih celic ter celic, ki izdelujejo mielin. Okvara mielinske ovojnice (demielinizacija) upočasni ali blokira prevajanje signala po živčnem vlaknu. Vnetje se lahko pojavi na različnih delih osrednjega živčnega sistema, zato se pri posamezniku bolezen lahko izrazi na različne načine in jakosti. Vnetne spremembe (lezije) lahko prikažemo s slikanjem z magnetno resonanco. Sčasoma se lahko mielinska ovojnica poškoduje do te mere, da je telo ne zmore več popolnoma obnoviti. Živčna vlakna so vse bolj izpostavljena in zato propadajo. Proces propadanja živčnih celic in vlaken imenujemo tudi nevrodegeneracija. Posledica vnetja in nevrodegeneracije so neke vrste brazgotine, ki dajejo bolezni ime multipla skleroza (po grški besedi skleros, trd).