MS in okužbe

Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki je pomemben vzrok invalidnosti mladih odraslih. Študije kažejo, da so bolniki z MS v primerjavi s splošno populacijo bolj podvrženi okužbam, predvsem okužbam sečil in dihalnega trakta (npr. pljučnici). Okužbe sečil so povezane z motnjami mokrenja, ki so pogost spremljevalec MS in bakterijam olajšajo dostop do sečil. Okužbe, kot npr. pljučnica, potekajo težje zlasti pri tistih bolnikih z MS, ki so težje pokretni, pri slednjih pogosto zahtevajo hospitalizacijo in so pogost vzrok smrti.  

Ob visoki temperaturi (ob okužbi ali visoki temperaturi okolice) se upočasni prevajanje po živčnih vlaknih, ki je zaradi okvare mielinske ovojnice pri bolnikih z MS moteno. Tako se lahko ob bakterijski ali virusni okužbi že znane težave bolnikov z MS vnovič pojavijo oziroma poslabšajo, ta pojav imenujemo psevdozagon. Seveda pa lahko okužba tudi sproži pojav zagona bolezni, do katerega najpogosteje pride znotraj 4 tednov po okužbi.

Zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju MS in spreminjajo potek bolezni, imajo različne načine delovanja na imunski sistem. Medtem ko pri nekaterih zdravilih ni znano, da bi zviševala tveganje za pojav okužb, imajo druga zaradi načina delovanja na imunski sistem povečano tveganje za pojav določenih bakterijskih ali virusnih okužb. Zdravniki zato bolnike z MS seznanijo s potencialnimi tveganji za okužbe, ki jih prinaša določeno zdravilo, in jih nato tudi ustrezno spremljajo z laboratorijskimi ali slikovnimi preiskavami. 

Marsikdaj je potrebno pred uvedbo zdravljenja z zdravili, ki spreminjajo potek bolezni, opraviti tudi določena cepljenja (npr. proti virusu noric) ali prehodno jemanje nekaterih zdravil, ki preprečujejo pojav okužb (npr. okužbe z virusom herpesa). Ker nekatera zdravila lahko tudi sprožijo vnovičen pojav okužbe, s katero se je bolnik srečal v preteklosti (npr. reaktivacija tuberkuloze ali hepatitisa B/C), je potrebno pred uvedbo takega zdravljenja opraviti dodatne preiskave in v primeru latentne (tihe) okužbe s temi povzročitelji uvesti ustrezno zdravljenje. 

Pri bolnikih z MS je poleg ustreznega zdravljenja okužb pomembno tudi ustrezno preprečevanje pojava okužbe, na tega lahko vplivamo z upoštevanjem higienskih ukrepov, obvladovanjem nekaterih simptomov, kot so motnje mokrenja in požiranja, ter s cepljenjem. V splošnem velja priporočilo, da naj se bolniki z MS držijo standardnega programa cepljenja, priporočeno je tudi cepljenje proti sezonski gripi. Bolniki, ki so na terapiji z zdravili, ki spreminjajo potek bolezni, naj se pred cepljenjem posvetujejo z zdravnikom, saj je pri nekaterih zdravilih cepljenja potrebno opraviti 4-6 tednov pred pričetkom zdravljenja, medtem ko je cepljenje z živimi oslabljenimi cepivi (npr. proti rumeni mrzlici) pri teh bolnikih odsvetovano.