Prehrana

Tako kot vsi ljudje, imajo tudi številni bolniki z multiplo sklerozo (MS) težave z vzdrževanjem primerne telesne mase. Na začetku bolezni je telesna masa največkrat previsoka, z napredovanjem bolezni pa se poveča tveganje, da telesna masa postane prenizka. Še najbolj pa nas skrbi izguba mišične mase. 

Na začetku bolezni obstaja nevarnost debelosti. Do tega pride takrat, ko je vnos hrane večji od porabe. Pomemben razlog je nezdrava in visoko-kalorična prehrana, z veliko maščobami in sladkorja. Poleg tega zdravljenje s kortikosteroidi in antidepresivi, ki jih bolniki pogosto prejemajo, še dodatno povečujejo apetit. Če s hrano pridobljenih kalorij ne potrošimo, začne telesna masa rasti. Bolnik z multiplo sklerozo pa pogosto težje potroši vse odvečne kalorije, saj ima zaradi bolezni slabšo fizično kondicijo in kronična utrudljivost, kar otežuje zadostno količino gibanja. 

Zato moramo biti že v začetnem obdobju bolezni pazljivi, da uživamo polnovredno raznovrstno prehrano v ustreznih količinah in obenem poskrbimo za zadostno gibanje, ki ima poleg uravnavanja telesne mase še druge zelo ugodne vplive.

Z napredovanjem bolezni žal lahko napreduje tudi prizadetost bolnika. Do tega sedaj, ko imamo na voljo številna zdravila, redkeje pride. Lahko bi pomislili, da bo telesna masa v tem obdobju zaradi oteženega gibanja še porasla. Vendar pa se zgodi nasprotno. Bolniki si sami težje pripravijo hrano in zaradi šibkosti tudi težje jedo, apetit se zmanjša, pojavijo se težave s požiranjem. To povzroči, da telesna masa pade. 

Najbolj pa je zaskrbljujoče to, da se z napredovanjem bolezni zmanjša mišična masa. Če želimo mišice ohranjati jih moramo uporabljati. Bolnik z MS se težje in manj giba, mišice zato nimajo spodbude in se zmanjšajo. To še dodatno oslabi moč in začaran krog je tu. Manj mišic poslabša tudi zmogljivost imunskega sistema, bolniki postanejo dovzetni za okužbe, po katerih težko okrevajo. 

Z napredovanjem bolezni je zato še bolj pomembno, da prehrana vključuje dovolj beljakovin. V tem obdobju je zelo dobrodošla pomoč dietetika, ki naredi oceno in izmeri sestavo telesa in pomaga optimizirati prehrano. 

Že dolgo se pojavljajo ugibanja, da lahko nekatere diete pomagajo pri MS. Žal zaenkrat nimamo nobenih dokazov, da bi katerakoli dieta imela ugoden vpliv na potek bolezni. Vemo pa, do so lahko stroge diete škodljive. Nekaj upanja dajejo tudi prehranski dodatki, kot so vitamin D ter nenasičene omega-3 in omega-6 maščobne kisline. 

Ko zbolimo za boleznijo, ki je še ne znamo povsem pozdraviti, se radi zatečemo po pomoč k hrani. V poplavi najrazličnejših modernih diet nam njihovi izumitelji ponujajo točno to kar želimo – zdravje. Marsikateri med njimi omeni še nekaj biokemijskih načel in nas zlahka prepriča. Vendar žal ni tako enostavno. Da ugotovimo, ali določena prehrana deluje, je potrebno opraviti nadzorovano raziskavo, kjer se objektivno spremlja učinke in škodljivosti. Žal se pri MS zaenkrat nobena dieta ni izkazala, da bi ugodno vplivala na potek bolezni. 

So pa lahko take diete škodljive in jih zato močno odsvetujemo. Še vedno velja, da je najustreznejša prehrana tista, ki vsebuje tako ogljikove hidrate kot maščobe in beljakovine v uravnoteženih količinah, in ji ne manjka pomembnih vitaminov, mineralov in tekočine. 

MS je manj pogosta v deželah, kjer uživajo več maščob, ki vsebujejo nenasičene omega-3 in omega-6 maščobne kisline. To je spodbudilo raziskovalce, da so opravili več raziskav, v katerih so bolnikom spremenili vnos maščob - vendar žal te raziskave niso uspele dokazati, da bi to imelo pomemben vpliv na potek MS. Vemo pa, da imajo nenasičene maščobe, ki jih najdemo v oljčnem in ribjem olju, dober učinek na presnovo, zato spodbujamo k njihovi uporabi pri pripravi hrane. 

MS je pogostejša, ko se oddaljujemo od Zemljinega ekvatorja. Zakaj je tako, ostaja uganka. Ena od teorij je bila povezana z vitaminom D. Raziskovalci so zato izvedli zelo veliko raziskav, manjših in tudi velikih. Ko so jih analizirali skupaj, čemur rečemo meta analiza, so žal prišli do ugotovitve, da ni trdnega dokaza v prid vitaminu D. Ker pa se je vsaj v nekaterih kakovostnih raziskavah izkazal za nekoliko učinkovitega, in ker ob nadzorovani uporabi ni pričakovati neželenih učinkov, ga nevrologi pogosto predpišemo našim bolnikom.Že dolgo se pojavljajo ugibanja, da lahko nekatere diete pomagajo pri multipli sklerozi. 

Nova bolezen COVID-19 nas je močno prestrašila in spremenila naš svet. Bolniki z MS niso bolj dovzetni za COVID-19 in imajo enako verjetnost, da zbolijo, kot vsi ostali. Težji potek pa pričakujemo lahko pri zdravljenju z nekaterimi imunomodulatornimi zdravili (v primeru zaskrbljenosti je na mestu posvet z lečečim nevrologom ali usposobljeno medicinsko sestro). Predvsem pa težji potek lahko pričakujemo pri sočasnem obolenju dihal ali srca, težje pokretnih ter starejših od 60 let. 

Ali lahko z ustrezno prehrano bolnik z MS poskrbi, da bo COVID-19 prebolel čim lažje? Odgovor je pritrdilen. Nekdo, ki je primerno prehransko podprt, bo seveda imel pomembno boljšo prognozo pri katerikoli akutni bolezni, ne le COVID-19. V primeru COVID-19 pa nekaj obetata tudi vitamina D in C. 

Vsaj 14 manjših raziskav je potrdilo, da je pri bolnikih s COVID-19, ki imajo tudi pomanjkanje vitamina D, tveganje za težji potek bolezni večje. Zato v primeru nizkih krvnih vrednosti tega vitamina svetujemo nadomeščanje. Kadar nimamo dostopa do laboratorijske meritve, pa ne bomo naredili napake, če si vitamin D preskrbimo v lekarni in ga jemljemo po navodilih farmacevta. Glede vitamina C nimamo trdnih dokazov. Vitamin C je že pregovorno znan, da krepi imunost pri prehladih. Nekaj negotovih dokazov sicer kaže v smer, da je lahko njegova uporaba učinkovita tudi pri COVID-19, vendar čakamo izsledke večjih raziskav. Če pristopimo praktično, vitamin C je vodotopen vitamin, ki se hitro izloči iz telesa, če ga je preveč. Dodajanje k prehrani je varno, vendar tudi tu po navodilih farmacevta. 

Več nasvetov za polnovredno in raznovrstno prehrano lahko najdete v knjižici Multipla skleroza in prehrana.